V ustni votlini ne živijo le zobje in dlesni. Tam obstaja kompleksen ekosistem mikroorganizmov, ki ga imenujemo ustna mikrobiota ali mikrobiom.
Ta združba vključuje bakterije, glive, viruse in druge mikroorganizme, ki stalno poseljujejo ustno votlino in imajo ključno vlogo pri ohranjanju zdravja ali razvoju bolezni. Večina teh mikroorganizmov človeku torej ne škoduje. Težava nastane, ko se to ravnovesje poruši.
Kaj je ustna mikrobiota
Mikrobiota je skupnost mikroorganizmov, ki živijo na koži in sluznicah človeka. Vsak del telesa ima svoj specifičen mikrobiom. Ustna votlina je eno najbolj raznolikih okolij v telesu. Po številu vrst mikroorganizmov jo presega le črevesje.
Danes ocenjujemo, da v ustni votlini živi več kot 700 različnih vrst mikroorganizmov.
Ustna votlina je idealno okolje za njihovo življenje zaradi
stalne vlage
stabilne temperature
stalnega dotoka hranil
številnih površin za pritrjanje, kot so zobje, dlesni in jezik
Mikrobiota ni povsod enaka
Sestava mikrobiote se razlikuje glede na natančno lokacijo v ustni votlini. Različne skupnosti mikroorganizmov živijo na
jeziku
dlesnih
sluznici lic
trdem in mehkem nebu
tonzilah
zobnih površinah nad in pod dlesnijo
Vsaka od teh površin ima drugačne pogoje, zato se tam razvije drugačna mikrobiološka skupnost.
Biofilm: organizirana skupnost bakterij
Mikroorganizmi v ustni votlini ne živijo posamezno. Organizirajo se v biofilme. To so kompleksne kolonije, kjer bakterije živijo v medsebojni povezanosti.
Biofilm sestavljajo
bakterije, ki živijo v simbiozi
medcelični matriks, ki ga bakterije same proizvajajo
zaščitna struktura, ki bakterijam omogoča preživetje
Zobne obloge so primer biofilma. Ta biofilm je lahko zdrav ali pa patološki.
Ravnovesje pomeni zdravje
Ko v ustni votlini prevladujejo koristni mikroorganizmi, govorimo o ravnovesju. Takšna mikrobiota pomaga
ščititi zobne površine
preprečevati naselitev škodljivih bakterij
ohranjati zdrave dlesni
Ko se to ravnovesje poruši, nastane disbioza. Takrat začnejo prevladovati škodljive bakterije.
Disbioza vodi v razvoj bolezni, kot so
zobni karies
gingivitis
periodontitis
vnetja okoli implantatov
Ustna mikrobiota vpliva tudi na splošno zdravje
Ustna votlina je povezana s celotnim telesom. Mikroorganizmi in vnetni procesi v ustih lahko vplivajo tudi na sistemske bolezni, kot so
sladkorna bolezen
bolezni srca in ožilja
avtoimune bolezni
Zato zdravje ustne votline ni pomembno le za zobe, ampak za celotno telo.
Kako lahko vplivamo na ustno mikrobioto
Na sestavo ustne mikrobiote vplivajo številni dejavniki. Najpomembnejši so
ustna higiena
prehrana
uporaba ustnih razkužil
antibiotiki
probiotiki in prebiotiki
življenjski slog
Pravilna ustna higiena pomaga ohranjati zdravo ravnovesje mikroorganizmov. Nepravilna higiena omogoča razvoj škodljivih bakterij.
Kandida: gliva, ki je skoraj vedno prisotna
Znanstveniki poznajo okoli 200.000 vrst gliv, ki živijo na koži, sluznici in v prebavnem traktu. Večina je neškodljivih. Ena najbolj pogostih je Candida albicans.
Candida je prisotna v ustih in na koži večine zdravih ljudi. Običajno mirno sobiva z gostiteljem. Obstaja v obliki kvasovk, lahko pa preide v obliko hif, kar ji omogoča širjenje. Ko se preveč razraste, nastane ustna kandidoza.
Ustna kandidoza pomeni razrast glivic v ustni votlini. Lahko poteka brez simptomov ali pa povzroča:
bolečino v ustih
pekoč občutek
boleče požiranje
občutljivo sluznico
Pogosteje se pojavi pri:
imunsko oslabelih osebah
bolnikih s sladkorno boleznijo
sistemsko bolnih osebah
Kako jo prepoznamo
Kandidoza se pojavlja v več oblikah:
Psevdomembranozna kandidoza ali sor
Najbolj znana oblika. Vidne so bele obloge, ki jih lahko odstranimo.
Eritematozna kandidoza
Sluznica postane intenzivno rdeča in občutljiva.
Kandidozna levkoplakija
Vidne so bele spremembe, ki jih ni mogoče enostavno odstraniti.
Zakaj pride do razrasti
Glavni vzrok je sprememba mikrookolja v ustih. To se zgodi zaradi:
jemanja antibiotikov
uporabe kortikosteroidov
kajenja
zmanjšanega izločanja sline
sladkorne bolezni
oslabljenega imunskega sistema
Slina ima pomembno zaščitno funkcijo. Ko je je manj, se zaščita zmanjša.
Kako zdravimo kandidozo
Zdravljenje je učinkovito. Najpogosteje se uporablja flukonazol. To je antimikotik, ki zavira rast gliv. Na voljo je v obliki tablet ali gela.
Pomaga tudi:
antiseptična ustna voda
zadosten vnos tekočine
uravnotežena prehrana
naravni probiotiki
Probiotiki pomagajo obnoviti ravnovesje mikroflore.
Virusi v ustih: pogosti, a pogosto spregledani
Glive niso edini mikroorganizmi v ustih. Pogoste so tudi virusne okužbe.
Herpes simpleks virus tipa 1 povzroča herpetični gingivostomatitis. To je ena najpogostejših virusnih okužb ustne sluznice.
Humani papiloma virus ali HPV je zelo razširjen. Poznamo vsaj 250 genotipov. Najmanj 25 jih lahko povzroči raka.
Koksaki virus povzroča vnetja v ustih in na koži.
Paramiksovirusi povzročajo bolezni, kot sta mumps in rdečke.
Retrovirus HIV močno oslabi imunski sistem, kar poveča tveganje za okužbe v ustih.
SARS CoV 2 prav tako vpliva na ustno sluznico in imunski odziv.
Zaključek
Ustna mikrobiota je kompleksen in pomemben del ustnega zdravja. Ne gre za to, da odstranimo vse bakterije. Cilj je ohraniti zdravo ravnovesje.
Z redno in pravilno ustno higieno ter strokovno zobozdravstveno oskrbo lahko ohranimo zdravo mikrobioto, zdrave dlesni in zdrave zobe.
To ravnovesje je temelj dolgoročnega ustnega in splošnega zdravja.
