Pooperativna občutljivost zob po izdelavi bele zalivke je neusmiljeno še vedno pogosta, a nepredvidljiva težava v zobozdravstvu. Karies, razen če je obsežen, na splošno velja za »tiho« bolezen, zaradi česar je pooperativna občutljivost še bolj neprizanesljiva, kadar se pojavi na zobeh, ki pred namestitvijo zalivke niso bili občutljivi. Ti neželeni učinki pa so kljub temu daleč stran od obsežnejšega in dražjega zdravljenja, ki je posledica odlašanja ali izogibanja potrebni zobozdravstveni oskrbi.
Karies in obstoječe zalivke delujejo kot nekakšna izolacija nad zobnim živcem in dentinom. Med odstranjevanjem kariesa nastopijo mehanski (»sveder«) in kemični (lepila za zalivko) dražljaji, ki lahko vplivajo na zobno živčno tkivo, kar pa lahko za posledico povzroči pooperativno občutljivost zoba. Nelagodje po plombiranju se običajno pripisuje odzivu zobnega živca na te različne oblike travme. Živec se lahko odzove tako, da se vname, kar lahko povzroči občutljivost zoba na temperaturne spremembe in žvečenje. V obdobju celjenja zobnega tkiva postaja občutljivost manj pogosta in manj izrazita. Ta proces celjenja lahko traja od nekaj dni do nekaj tednov, v nekaterih primerih pa tudi več mesecev, lahko tudi do enega leta.
Našim pacientom povemo, da kadarkoli vrtamo v zob, obstaja možnost za nekaj pooperativne občutljivosti. Več dela kot zob zahteva ali globlja kot je zobna gniloba, večja verjetnost je, da občutljivost nastane. Razpon občutljivosti je pri vsakem bolniku drugačen. Če temperaturna občutljivost vztraja nekaj tednov, je to za vas morda že normalno, kljub temu pa bi se morali počasi kazati znaki izboljšanja. V primerih, kjer je prišlo do obsežnejše zobne gnilobe, je verjetnost pooperativne občutljivosti večja, hkrati pa je potrebno spremljati zdravje zoba.
Razumevanje anatomije zob
Sklenina je najbolj zunanja plast in je veliko trša in manj porozna struktura kot dentin. Sklenina, najtrše tkivo v telesu, pokriva dentin in tvori najbolj zunanjo plast krone. Omogoča, da zob prenese pritisk žvečenja in ga ščiti pred škodljivimi bakterijami ter spremembami temperature zaradi tople in hladne hrane.
Dentin leži pod sklenino in vsebuje na tisoče mikroskopskih kanalčkov z živčnimi končiči. Ti kanalčki so napolnjeni s tekočino in vodijo živčne impulze (to kar občutimo na zobu) v zobno pulpo. Vroča, hladna in sladka hrana lahko povzroči premikanje tekočine in posledično sproži odziv, ki se običajno lahko kaže kot zbadanje, nelagodje ali kratka, ostra bolečina.
Nekaj razlogov, zaradi katerih lahko zob po beli zalivki postane občutljiv
1. Visok ugriz
Običajno je, da je ugriz po namestitvi plombe rahlo odmaknjen ali »visok«. V tem primeru se na prvi pogled morda ne zdi velika težava, a zob lahko (in bo) po nekaj dneh postal boleč in zelo občutljiv na žvečenje. V teh primerih ne oklevajte in se vrnite v ordinacijo, da se zalivko zniža. To je zelo hiter in enostaven postopek in je to pogosto tudi vse, kar je potrebno narediti, da bolečina preneha.
2. Reverzibilni pulpitis
Pulpitis je opredeljen kot vnetje pulpe. In v primeru reverzibilnega pulpitisa se pričakuje, da se bo to vnetje sčasoma odpravilo in zacelilo. Ker je pulpa v zaprtem prostoru (na sredini zoba), se ob vnetju nima kam razširiti in zato povzroča bolečino v zobu, saj se tkivo širi proti steni kanalov. Večinoma se pulpa umiri v nekaj dneh ali tednih, podobno kot pri oteklini in modrici. Reverzibilni pulpitis se pokaže kot bolečina na toplo/hladno in NE traja.
3. Ireverzibilni pulpitis
Pogosto nastane pri globokem kariesu, ki je blizu pulpe. Pulpa postane tako razdražena, da se ne more zaceliti, zato začne odmirati. Pri globokem kariesu mikroskopsko majhne bakterije že okužijo pulpo. Ko pulpa začne odmirati, je edino zdravljenje, s katerim lahko rešimo zob, endodontsko zdravljenje. Simptomi, povezani s to diagnozo, so lahko intenzivna ali utripajoča bolečina, bolečina, ki vztraja po odstranitvi vročega/hladnega dražljaja, bolečina, ki vas zbudi med spanjem, ali spontana bolečina.
Stvari, ki jih lahko naredite za zmanjšanje pooperativne občutljivosti
Kadar koli imate občutljivost po plombiranju ali vprašanja o svojih simptomih, nas pokličite ali nam pišite. Komunikacija je ključna! Na podlagi vaših simptomov in informacij, ki jih posredujete, lahko podamo priporočila, ki vam bodo lahko pomagala. Nekatera splošna priporočila pa so:
Uporaba protivnetnih zdravil:
Na splošno svetujemo uporabo 400 mg ibuprofena vsakih 8 ur nekaj dni po posegu. To lahko kombinirate tudi s 500 mg paracetamolom za večje obvladovanje bolečine, ki ga lahko jemljete vsakih 6 ur. Pomembno je tudi, da ga zaužijete s hrano.
Uporaba paste Sensodyne:
Po ščetkanju s pasto za občutljive zobe, nitkanju in izpiranju s fluoridnim sredstvom za izpiranje lahko vzamete majhno količino paste in jo položite vzdolž dlesni na prizadetem zobu. To naj bi postopoma pomagalo zmanjšati občutljivost.
Mehka in zmerna dieta:
Trda in/ali lepljiva hrana lahko dodatno obremeni zob, kar poslabša stanje vnete pulpe, kar lahko poveča bolečino/občutljivost zoba. Prav tako se lahko prve dni izogibate žvečenju neposredno na plombiran zobu v kolikor je občutljiv. Splošno pravilo je, da je prizadeto stran čim bolj razbremenimo, kar pomeni, da ne grizemo pretrde, preveč vroče ali hladne hrane in pijače.
Dobra ustna higiena:
Nadaljujte s ščetkanjem, nitkanjem in izpiranjem kot običajno, kljub nelagodju ali bolečini. To bo zagotovilo tudi morebitno hitrejše celjenje dlesni po posegu in le to odpravilo kot možen vir nelagodja po plombiranju. Tudi izpiranje s toplo vodo in soljo bo pospešilo celjenje dlesni.
