Ščetkanje zob lahko zmanjša tveganje za bolezni srca
Bakterije v ustih igrajo ključno vlogo pri našem splošnem zdravju. Slaba ustna higiena ni povezana samo z zobnimi težavami, ampak lahko vpliva tudi na resne zdravstvene zaplete, kot so:
- Rak trebušne slinavke in požiralnika: Neravnovesje ustne mikrobiote poveča tveganje za te vrste raka.
- Težave z dihali: Nepravilna nega ustne votline lahko prispeva k dihalnim težavam.
- Bolezni srca in ožilja: Blezen dlesni lahko prispeva k večjim tveganjem za visok krvni tlak, kap in celo srčno popuščanje. Bakterije iz ust so bile najdene v krvnih strdkih pri bolnikih po možganski kapi.
Redna ustna higiena, kot so temeljito ščetkanje, uporaba zobne nitke in redni pregledi pri zobozdravniku, je pomembna za preprečevanje sistemskega vnetja, ki lahko vodi do bolezni srca, kot so atrijska fibrilacija in srčno popuščanje.
“Slaba ustna higiena lahko povzroči prehodno bakteriemijo in sistemsko vnetje, kar vpliva na srčno-žilno zdravje.”
Atrijska fibrilacija, srčno popuščanje in ustna higiena
V eni izmed študij so odkrili povezavo med atrijsko fibrilacijo, srčnim popuščanjem in slabo ustno higieno. Pri atrijski fibrilaciji srce ne more učinkovito črpati krvi po telesu, ker ne utripa redno. Pri ljudeh s srčnim popuščanjem srce prav tako ne črpa krvi pravilno, kar povzroča utrujenost in včasih težave z dihanjem, ker premalo kisika doseže druge organe.
Udeleženci v starosti 40–79 let, ki so sodelovali v študiji, niso imeli zgodovine A-fib ali srčnega popuščanja. Raziskovalci so izmerili višino in težo udeležencev ter jih povprašali o življenjskem slogu, ustnem zdravju in higieni. Udeleženci so opravili tudi laboratorijske teste, vključno s krvnimi in urinskimi preiskavami ter meritvami krvnega tlaka.
V obdobju spremljanja, ki je trajalo v povprečju 10,5 leta, je 4.911 udeležencev prejelo diagnozo strijske fibrilacije, pri 7.971 pa se je razvilo srčno popuščanje. Ščetkanje zob trikrat ali več na dan je bilo povezano z 10 % manjšim tveganjem za razvoj atrijske fibrilacije in 12 % manjšim tveganjem za srčno popuščanje. Dejavniki, kot so starost, spol, socialno-ekonomski status, telesna aktivnost, uživanje alkohola, indeks telesne mase in druge pridružene bolezni, niso vplivali na rezultate, saj so jih raziskovalci vključili v analizo.