Bolezen dlesni (parodontitis) je pogosto in neprijetno kronično obolenje, vendar glede na vse več dokazov lahko igra presenetljivo vlogo pri na videz nepovezanih zdravstvenih težavah. Čiščenje zob je morda celo bolj pomembno, kot ste si mislili. Zobne obloge – lepljiva snov, ki vsebuje bakterije – se nabirajo na zobeh. Če ne ščetkate, lahko te bakterije škodijo vašim dlesnim.
Dlesni lahko otečejo, postanejo boleče in krvaveče; kar se imenuje gingivitis. Na splošno je mogoče bolezni dlesni zdraviti ali preprečiti njihov razvoj z vzdrževanjem dobrega režima ustnega zdravja. Če pa se gingivitis ne zdravi, lahko povzroči parodontalno bolezen ali parodontitis, ki oslabi podporne strukture zob.
Mehanizmi za parodontalno boleznijo so razmeroma dobro razumljeni in novejše raziskave kažejo, da lahko ta zdravstveni problem igra vlogo pri razvoju številnih drugih stanj, vključno z Alzheimerjevo boleznijo, rakom in boleznimi dihal.
Kako so dlesni in možgani povezani?
Čeprav so dlesni blizu možganov, zobnih težav običajno ne bi povezovali z nevrološkimi stanji.
Nekatere študije pa so odkrile povezavo med parodontalno boleznijo in izgubo zob ter kognitivno funkcijo. Ena študija o kognitivni učinkovitosti je spremljala 597 moških do 32 let. Avtorji sklepajo:
Tveganje za kognitivni upad pri starejših moških se poveča, ko se izgubi več zob. Parodontalna bolezen in karies, glavna vzroka za izgubo zob, sta povezana tudi s kognitivnim upadom.
Raziskovalci so prav tako povezali parodontalno bolezen s povečanim kopičenjem beta-amiloida v možganih – nevrološkim znakom Alzheimerjeve bolezni.
Drugi poskusi so prinesli dokaze, da je eno vrsto bakterij, ki jih običajno najdemo v primerih periodontitisa – Porphyromonas gingivalis – mogoče najti v možganih posameznikov z Alzheimerjevo boleznijo.
Na podlagi tega odkritja so v novejši študiji raziskovalci pokazali, da okužba s P. gingivalis poveča proizvodnjo beta-amiloida v možganih.
Parodontalna bolezen je bila povezana s povečanim tveganjem za raka.
V tej študiji so raziskovalci posebno pozornost namenili encimu, ki ga proizvaja P. gingivalis, imenovanemu gingipain. Ugotovili so, da je bila ta proteaza strupena za tau, drugo beljakovino, ki igra ključno vlogo pri Alzheimerjevi bolezni.
Omeniti velja, da so drugi raziskovalci ugotovili, da beta-amiloid nastane kot odgovor na patogen. Pogled na Alzheimerjevo bolezen se počasi spreminja.
V prihodnosti znanstveniki upajo, da bi ciljanje na encime gingipaina lahko pomagalo ustaviti nevrodegeneracijo pri nekaterih ljudeh z Alzheimerjevo boleznijo. Oblikovali so že zaviralec gingipaina, ki ga testirajo na ljudeh.